V zadnjem letu smo lahko večkrat slišali za veličastni Peščeni planet – klasiko znanstvene fantastike, katere najnovejša filmska priredba se bo od jutri naprej (predpremierno že danes!) predvajala v slovenskih kinodvoranah z igralci kot so Oscar Isaac, Rebecca Ferguson, Timothee Chalamet in Zendaya.
Branja te 500+ strani dolge knjige sem se lotila pred približno enim letom. Zanjo sem rabila dober mesec časa in precejšnjo mero predanosti, ker gotovo ne gre za lahko branje. Ne gre namreč za zgodbo polno akcije in dogajanja – slog je počasen, skoraj arhaičen in dialogi so pogosto nekoliko nerodni (bodo v filmski adaptaciji to nerodnost ohranili?).
Ampak. Pod vsem tem se skriva nekaj zares veličastnega. Z vsakim (še tako dolgim in navidezno nepomembnim) poglavjem so se pred mano odvijali novi sloji zgodbe, junakov, ljudstev, zgodovine, znanstvenih razlag, ‘čarovniških’ redov, obredov.. Do potankosti zamišljen svet, ki ga je ustvaril avtor ti na koncu zleze pod kožo. Ne moreš, da ga ne bi občudoval. Ko sem ponovno pogledala trailerje za film sem ga gledala s čisto drugimi očmi – nimam druge besede kot VELIČASTNO.
V nadaljevanju bom predstavila ozadje zgodbe in glavno idejo zapleta, seveda brez kvarnikov. Če bi lahko knjigo spet brala ‘prvič,’ bi si najbrž pomagala s kakšnimi zapisi ali Youtube videi, ki opisujejo začetek zgodbe in nasploh vesolje v katerem se zgodba dogaja. V naslednjih nekaj odstavkih bom zato povzela tisto, kar bi si sama želela, da bi vedela pred prvim branjem (ali pa morda pred ogledom filma). Če o zgodbi ne želite vedeti ničesar potem predlagam, da naslednji odsek preskočite.
Vsebina (ozadje zgodbe in ideja zapleta)
Gre za obsežno znanstveno-fantastično delo iz leta 1965 (v bistvu gre samo za prvi del serije 6-ih ravno tako obsežnih knjig), ki je postavljeno v daljno prihodnost. Človeštvo je takrat inhibiralo številne svetove po vesolju in se razvijalo – vendar ne v tehnološkem smislu. Vsa umetna inteligenca je bila namreč med neko vojno uničena in odstranjena. Medzvezdno potovanje je bilo mogoče samo s tako imenovano Začimbo (ang. Spice), ki pa raste le na planetu Arrakis oziroma Dune (Sipina). Poleg tega uživanje začimbe podaljšuje življenje, izboljša umske sposobnosti, celo čarovniški red Bene Gesserit bi brez nje izgubil svojo moč.
Glavni lik v prvi knjigi je Paul Atreides (Timothee Chalamet) – sin vojvode Leta Atreidesa (Oscar Isaac) in članice čarovniškega redu Bene Gesserit – Jessice (Rebecca Ferguson). Že od začetka igra Paul vlogo ‘izbranega’ (the one) – izraz, ki se za to uporablja v knjigi je Muad’Dib. Njegovo rojstvo je namreč rezultat več tisočletnega selektivnega razmnoževanja znotraj čarovniškega rodu Bene Gesserit, z namenom, da bi rodili nekoga, ki bi imel veliko večjo moč kot kdorkoli prej, ki bi lahko videl stvari, ki jih nihče drug ne more. Njegove moči se prebujajo v obliki vizij in nočnih mor, ki ga spremljajo. Posebno zanimivo vprašanje, ki se ga dotakne knjiga je – ali bo Paul prevzel svojo usodo kljub temu, da skozi vizije vidi v kaj vodi? Ali bo lahko usodo kako spremenil?
Zgodba se začne, ko se družina Atreides preseli na planet Dune. Vojvoda Leto Atreides je namreč postajal vedno močnejši, zverziranost njegove vojske pa je naraščala in se bližala moči cesarjeve. Na začetku zgodbe se tako družina Atreides po ukazu cesarja preseli na planet Dune, kjer vladajo njihovi dolgoletni tekmeci in sovražniki – družina Harkonnen. V vesolju Peščenega planeta vlada fevdalni sistem – družina Atreides naj bi bo cesarjevem ukazu prevzela del zemlje svojih tekmecev in na račun Začimbe, ki uspeva le na tem planetu, ter na račun izgube družine Harkonnen, dodatno obogatela. Tako Leto kot Paul se zavedata, da se družina morda spušča v past, saj ne bi bilo smiselno, da bi jim cesar ugodno omogočil pot do dodatnega bogastva, če se počuti ogroženega z njihove strani.
Kdo je zaveznik in kdo izdajalec? Kdo umre in kdo se reši? Kako v zgodbi odigra pomembno vlogo domorodno ljudstvo Fremen (kjer se pojavi Zendayin lik)? In kaj za vraga so v trailerju tisti velikanski črvi (za katere so nekateri ljubitelji knjige prepričani, da bi morali ostati skrivnost in se v trailerju ne bi smeli prikazati)?
Odgovore na ta vprašanja bom prepustila filmu, da slučajno česa po nesreči ne izdam (ali pa mogoče zato, ker med branjem v poplavi imen in nerodnih dialogov tudi sama nisem dobila odgovorov – you will never know).
Stil pisanja?
Če ste prebrali kakšno recenzijo knjige gotovo že veste, da stil pisanja ni za vsakega. Zgodba teče izredno počasi, ni veliko akcije, veliko je dialoga – tako notranjega kot med posameznimi liki in včasih je težko razbrati za kaj gre – sploh, če vmes v kopici imen pozabiš kdo je zaveznik in kdo izdajalec.
Marsikdo je mnenja, da je knjiga preobsežna oziroma da je prevelik del namenjen opisovanju stvari, ki za zgodbo niso ključne. Sama težko sodim, ker se mi zdi, da bi lahko na to odgovorila šele po drugem, morda celo tretjem branju. Včasih je res težko ločiti med tem kar bi lahko bilo pomembno in kaj je opisano samo zato, da avtor svet natančneje oblikuje (kar je v bistvu tudi nekaj, kar naredi knjigo posebno). Gotovo je šlo ogromno stvari mimo mene, medtem ko sem se trudila razumeti neko dogajanje, ki je bilo na koncu čisto stranskega pomena. Včasih se je pojavil kak lik, ki se mi ni zdel pomemben, pa je na koncu odigral ključno vlogo, spet drugič sem bila prepričana, da bo nek lik imel izredno velik pomen, potem pa je umrl v prvi tretjini knjige.
Za konec je vsekakor potrebno izpostaviti celovitost dela – zgodba je zaključena celota, dobimo odgovore na vprašanja, ki se pojavijo tekom branja, liki se razvijejo in na koncu ima bralec pred sabo resnično podrobno izdelan znanstvenofantastični svet ter smiselno zgodbo s skoraj vsemi znanstvenofantastičnimi prvinami.
Status klasike
Številne znanstveno-fantastične klasike se ukvarjajo z vprašanjem razvoja tehnologije in kam nas lahko pripelje. In kar je posebej zanimivo pri Peščenemu planetu je to, da je tukaj v ospredju preplet politike, religije, znanosti (ekologije), moči, boja za začimbo. Nobenih hard-core fizikalnih ali matematičnih konceptov. Še vedno pa je zanjo značilno, da v bralca vztrajno meče nove pojme in imena kot so Bene Gesserit ali Muad’dib in potrebna je precejšnja mera potrpežljivosti in pozornosti, da lahko razumemo, za kaj v bistvu gre.
Zakaj velja Peščeni planet za klasiko znanstvene fantastike?
Vsebuje vse kul elemente, ki je od znantsvene fantastike pričakujemo – do potanskosti zamišljen svet v prihodnosti, boj med vladajočimi družinami, vesoljska bitja in redovi, pravila znotraj katerih se zgodba odvija in seveda ideje, ki se ukvarjajo z večno aktualnimi vprašanji. Bila je ena izmed prvih popularnih znanstveno-fantastičnih knjig, pri kateri v ospredju ni bil razvoj tehnologije vendar okoljski in družbeni vidik – Začimbo bi namreč v marsikaterem vidiku z lahkoto lahko primerjali z nafto.
Vsekakor jo lahko, kljub neugodnem stilu pisanje, opišem kot veličastno in epsko.
Zaključek in pričakovanja za film
Je knjiga po mojem mnenju vredna branja? Da in ne. Težko bi pogledala v oči nekoga, ki si ni blizu z znanstveno fantastiko in ki ne mara debelih, počasnih knjig, ter ga prepričevala v branje. Razen če ima rad izzive. 😉
Sama sem se prisilila prebrati knjigo do konca, ker me znanstvena fantastika zanima in si želim razumeti zakaj ima Dune navkljub kritikam tak sloves klasike. In če povem skrivnost – lani sem se res namučila z branjem, vendar me zdaj že vleče, da bi se lotila ponovnega branja. Ne samo to – za letošnji rojstni dan sem si kupila komplet vseh treh prevedenih knjig in enkrat bodo gotovo prišle na vrsto.
Moja pričakovanja za film so visoka in po trailerjih in reakcijah nekaterih youtuberjev se mi resnično zdi, da jih film lahko doseže. Všeč mi je igralska zasedba, še pomembneje pa je, da naj bi bil režiser velik ljubitelj knjige (in da naj to ne bi bil njegov zadnji film o Peščenem planetu).
Se že veselim ogleda 🙂
Hvala da ste zdržali do konca, se beremo 😀
